Postopek, ki ga izvajajo proračunski uporabniki, in ni enak kot notranja policija, se imenuje notranja revizija. Več si preberite na naslovu: http://www.loris.si/notranja-revizija/. Njena glavna vloga je zagotavljati neodvisna zagotovila in priporočila, ki pomagajo organizaciji uspešno obvladovati tveganja ter izboljšati poslovanje. Zelo je pomembno, da se vsak proračunski uporabnik zaveda, da naj izkoristi notranjerevizijski postopek. Notranja revizija mu omogoča, da doseže boljše poslovne rezultate in prepreči izpostavljenost tveganjem.
Pomembnost in vloga notranje revizije pri izboljšanju poslovanja
Notranja revizija ima pomembno vlogo pri oblikovanju zagotovil glede delovanja notranjih kontrol, obvladovanju tveganj ter dajanju priporočil za izboljšave. Njen osrednji poudarek je na preteklih dogodkih in procesih, pri čemer so pridobljene ugotovitve uporabne za sprejemanje ukrepov in izboljšanje poslovanja. Učinkovitost notranje revizije je v veliki meri odvisna od kontrolnega okolja, v katerem notranji revizor deluje. To pomeni, da mora revizija imeti dobre in učinkovite interne kontrolne mehanizme ter podporo uprave organizacije.
Notranja revizija je dejavnost, ki je neodvisna in nepristranska. Njen glavni namen je svetovanje organizaciji ter prispevanje k dodani vrednosti in izboljšanju njenega delovanja. Skozi sistematično in metodično ocenjevanje ter izboljševanje uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja organizacije, revizija pomaga organizaciji pri uresničevanju njenih ciljev. Cilj je doseči večjo učinkovitost, integriteto in odgovornost v poslovanju ter izboljšanje procesov in rezultatov.
Vloga revizije v sodobnem sistemu nadzora
Sodoben sistem nadzora vključuje tri obrambne linije, pri čemer je revizija ena izmed njih. Prva linija je vodstvo organizacije. Vodstvo ima odgovornost, da notranje kontrole delujejo. Drug nivo ima vlogo pri nadzoru in oblikovanju razvoja sistema, v okviru katere se naredijo notranje kontrole in ukrepi v prvi obrambni liniji. Tretji nivo predstavlja notranjo revizijo. Ta ima nalogo oblikovati zagotovila glede delovanja notranjih kontrol, obvladovanje morebitnih tveganj ter dajanje priporočil za izboljšave, kjer je to potrebno.
Notranja revizija je obvezna za vse tiste uporabnike proračuna, ki imajo proračun večji od 2 milijonov evrov. Za vse druge proračunske uporabnike pa je revizija obvezna vsaj enkrat v obdobju treh let. Glede organiziranosti notranje revizije v praksi obstajata dve možnosti. Prva opcija je, da ima organizacija svojo lastno notranjerevizijsko službo, ki opravlja notranje revizijske naloge. Druga možnost pa je, da se notranjerevizijske storitve v celoti dajo zunanjemu izvajalcu. To pomeni, da notranje revizijsko funkcijo v celoti izvaja zunanji izvajalec, ki je specializiran za to področje. Odločitev med tema dvema opcijama je odvisna od organizacije in njenih potreb ter zmogljivosti.
Poudarek na obvladovanju tveganj in dolgoročni uspešnosti organizacije
Namen notranje revizije ni kaznovanje organizacije ali posameznikov ob ugotovljenih napakah. Takšno razmišljanje je napačno razmišljanje. Njena glavna vloga je pregledovanje procesov in sprejemanje ukrepov za obvladovanje tveganj v teh procesih. Namen notranje revizije je spodbujanje izboljšav v organizaciji in prispevanje k okrepitvi njene vrednosti. S tem, ko identificira morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti, revizija omogoča organizaciji, da izvede potrebne ukrepe za izboljšanje svojega delovanja. Na ta način revizija prispeva k učinkovitemu upravljanju tveganj in zagotavljanju dolgoročne uspešnosti organizacije.
Pregled skladnosti in učinkovitosti na različnih področjih organizacije
Notranja revizija se izvaja na različnih področjih. Pregleduje se skladnost kadrovskih procesov in politik, kot so zaposlovanje, usposabljanje, ocenjevanje uspešnosti, plačni sistem ipd. Preverja se skladnost postopkov in dokumentacije pri izvajanju postopkov javnega naročanja ter pravilnost izbire in pogodb z izbranimi ponudniki. Revidira se postopke priprave in predložitve zaključnega računa, preverja se pravilnost evidentiranja prihodkov in odhodkov ter upoštevanje računovodskih standardov.
Pregleduje se izvrševanje proračuna občin, analizirajo se prihodki in odhodki, preverja se zakonitost in učinkovitost porabe sredstev.
Revidira se ustrezno evidentiranje in fizični obstoj osnovnih sredstev in drugih sredstev organizacije, kot tudi pravilnost in učinkovitost obravnave inventurnih razlik. Preverja se pravilnost evidentiranja prihodkov, izterjava terjatev, nadzor nad odstopom terjatev in urejanje dolžnikov. Ocenjuje se skladnost organizacije z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov ter upravljanje in varovanje osebnih podatkov. Revidira se skladnost internih aktov organizacije, kot so poslovnik, kodeks etike, politike, postopki ipd. Pregleduje se ustreznost in varnost procesov, povezanih z elektronskim poslovanjem ter upravljanje in arhiviranje elektronskih dokumentov. Revizija se lahko izvaja tudi na drugih področjih, ki jih želi naročnik posebej pregledati in oceniti.