Kibernetski kriminalci danes izvajajo kibernetske napade na podjetja z uporabo naprednih orodij v povezanem digitalnem okolju. Več si preberite na naslovu varnost-it.si/kibernetska-varnost/. Njihovi cilji so informacijska infrastruktura in informacijski sistemi, osebni računalniki in računalniška omrežja. Zaradi tega je izjemno pomembno, da je urejena kibernetska varnost.

Trojanski konj v praksi

Eden od najpogostejših načinov kibernetskih napadov je uporaba virusa trojanskega konja. Gre za zlonamerno programsko opremo, ki se prikrito prenese v računalnik kot legitimen program. S tem je kibernetska varnost ogrožena. Napadalec se običajno poslužuje socialnega inženiringa, pri čemer zlonamerno kodo skrije v legitimno programsko opremo. Njegov cilj je pridobiti dostop do sistema uporabnika s pomočjo svoje programske opreme.

Ko se sprašujemo “kaj je trojanski konj”, lahko preprosto odgovorimo, da gre za vrsto zlonamerne programske opreme, ki se običajno skrije kot priponka v e-poštnem sporočilu ali kot datoteka za brezplačen prenos. Ko se prenese v napravo uporabnika, lahko predstavlja, da je kibernetska varnost neposredno ogrožena. Po prenosu zlonamerna koda izvrši določeno nalogo, ki jo je zasnoval napadalec. To lahko vključuje pridobivanje zadnjih vrat do sistemov podjetja, vohunjenje za spletnimi dejavnostmi uporabnikov ali krajo občutljivih podatkov. Napadalci imajo lažji dostop do sistemov, če je kibernetska varnost neustrezno urejena.

Opozorilni znaki prisotnosti trojanskega konja ter načini prepoznavanja

Ko je računalnik okužen s trojanskim konjem, je lahko prisoten v napravi več mesecev, ne da bi uporabnik to vedel. Vendar pa obstajajo opozorilni znaki, ki kažejo na prisotnost trojanskega konja, kot so nenadne spremembe nastavitev računalnika, zmanjšanje zmogljivosti in nenavadne dejavnosti. Najboljši način za prepoznavanje trojanskih konjev je uporaba programov za pregledovanje ali odstranjevanje zlonamerne programske opreme.

Kibernetska varnost in napad s križanjem spletnih strani (XSS)

Kibernetska varnost je ogrožena tudi zaradi napadov s križanjem spletnih strani (XSS). Pri tem napadu se vnaša zlonamerna skripta na strani odjemalca v spletne aplikacije, ki omogoča različne napade, kot so kraja seje uporabnika ali spremljanje ter spreminjanje dejavnosti na prizadetem spletnem mestu. Slednje se lahko zgodi, kadar uporabniški vnos ni pravilno potrjen na strani odjemalca ali strežnika. Zato je pomembno, da je kibernetska varnost vedno v naših mislih ter da imamo ustrezno urejene varnostne sisteme.

Možnosti napadov z navzkrižnim skriptiranjem in njihovi cilji

Napadi z navzkrižnim skriptiranjem lahko omogočajo spremembe vseh dejanj uporabnika na prizadetem spletnem mestu, saj brskalnik ne zazna nevarnosti zlonamerne skripte. Ta lahko dostopa do piškotkov, žetonov seje ali celo spreminja vsebino HTML strani. Napadalci lahko izvajajo napade z XSS na različnih mestih, na primer v iskalnih obrazcih, forumih ali razdelkih s komentarji.

Vpliv napada s križanjem spletnih strani na kibernetsko varnost

Napadi s križanjem spletnih strani lahko povzročijo, da je kibernetska varnost močno ogrožena, saj lahko napadalec spreminja dele spletne strani ali uporabnika preusmeri na drugo (potencialno zlonamerno) spletno stran. To lahko vpliva na uporabniško izkušnjo in zmanjša uporabnost vaše spletne aplikacije.

Za ohranjanje visoke ravni kibernetske varnosti je pomembno, da se zavedamo možnih napadov in uporabimo ustrezne varnostne ukrepe. Z rednim pregledovanjem in odstranjevanjem zlonamerne programske opreme ter vzdrževanjem posodobljenih varnostnih sistemov lahko zmanjšamo tveganje za uspešne kibernetske napade na naše informacijske sisteme.

Napadi z zavrnitvijo storitve (DoS) in njihov vpliv na kibernetsko varnost

Napadi z zavrnitvijo storitve (DoS) predstavljajo nevarnost za kibernetsko varnost, saj je njihov cilj onemogočiti delovanje stroja ali omrežja, tako da postane nedostopno za zakonite uporabnike. DoS napadi se lahko izvajajo s preplavljanjem cilja s prometom ali s pošiljanjem informacij, ki sprožijo napako ali okvaro. Ti napadi lahko žrtvi povzročijo velike stroške in izgubo časa.

Tarče napadov DoS običajno vključujejo spletne strežnike uglednih organizacij, kot so banke, trgovska in medijska podjetja, pa tudi vladne in trgovinske organizacije. Čeprav napadi DoS običajno ne povzročijo kraje ali izgube pomembnih informacij, pa lahko žrtvi povzročijo veliko nevšečnosti in razbremenijo njene vire. V vsakem primeru pa tudi DoS napadi ogrožajo kibernetsko varnost.

Metode napadov DoS – preplavljanje in onemogočanje storitev

DoS napadi se običajno izvajajo na dva glavna načina: preplavljanje storitev in onemogočanje storitev. Pri napadih s preplavljanjem sistem prejme preveliko količino prometa, kar povzroči upočasnitev in končno prenehanje delovanja strežnika. Najpogostejši napadi DoS s preplavljanjem vključujejo napade, kot je prepolnitev medpomnilnika, kjer se omrežni naslov preplavi z več prometa, kot ga lahko sistem obdela. Obstajajo tudi drugi napadi, ki izkoriščajo napake v določenih aplikacijah ali omrežjih.

Primeri napadov DoS s preplavljanjem

Eden od primerov napada DoS s preplavljanjem je ICMP, kjer se izkoriščajo napačno konfigurirane omrežne naprave. Napadalec pošlje podtaknjene pakete, ki pingajo vse računalnike v ciljnem omrežju namesto le enega določenega računalnika. To povzroči povečanje prometa v omrežju. Ta napad je znan tudi kot napad Smurf ali ping smrt. Drug primer je napad SYN, kjer napadalec pošlje zahtevo za vzpostavitev povezave s strežnikom, vendar ne zaključi procesa ročnega dogovora. Ta napad nadaljuje, dokler so vsa odprta vrata zasičena z zahtevami, kar prepreči dostop zakonitim uporabnikom. Nekateri napadi DoS preprosto izkoriščajo ranljivosti, ki povzročijo sesutje ciljnega sistema ali storitve.